Hibridni keramični kroglični ležaji se običajno nanašajo na ležajno strukturo, v kateri so kotalni elementi izdelani iz keramičnega materiala, medtem ko obroči (notranji in zunanji) ostanejo kovinski. Tipična konfiguracija vključuje obroče iz ležajnega jekla (kot je GCr15) ali nerjavečega jekla (kot je 9Cr18 ali 440C), skupaj s keramičnimi kotalnimi elementi (kroglami), ki so v glavnem izdelani iz materialov, kot so silicijev nitrid (Si3N4), cirkonij (ZrO2) ali aluminijev oksid (Al2O3).
Med temi je silicijev nitrid (Si3N4) pogosto uporabljen material za hibridne ležaje zaradi svoje vrhunske splošne zmogljivosti. Za keramiko iz silicijevega nitrida je značilna visoka trdota, moč in žilavost; nizka gostota (približno 40 % gostote jekla); nizek koeficient toplotnega raztezanja; odpornost na visoke temperature in korozijo; ne-magnetne in izolacijske lastnosti; in zmožnosti samo{5}}mazanja. Ti atributi omogočajo hibridnim ležajem, ki uporabljajo kroglice iz silicijevega nitrida, za učinkovito zmanjšanje centrifugalnih sil med-hitrostnim delovanjem, minimiziranje trenja in nastajanja toplote ter povečanje omejevalne hitrosti, togosti in življenjske dobe ležaja (ki lahko doseže tri- do petkrat več kot pri vseh-jeklenih ležajih); primerni so tudi za uporabo v posebnih okoljih, ki vključujejo električno prevodnost ali močna magnetna polja.
Trenutno sta glavna postopka sintranja keramičnih kroglic iz silicijevega nitrida vroče izostatično stiskanje (HIP) in plinsko sintranje (GPS). Postopek HIP doseže popolno zgostitev materiala, občutno zmanjšanje napak in opazno izboljšanje mehanskih lastnosti, medtem ko postopek GPS omogoča proizvodnjo visoko{1}}zmogljivih komponent po nižji ceni, zaradi česar je primeren za množično proizvodnjo.
