Kroglični-ležaji za visoke hitrosti, vrsta kotalnih ležajev, so sestavljeni predvsem iz štirih osnovnih komponent: notranjega obroča, zunanjega obroča, kroglic in kletke. Obroči in krogle so običajno izdelani iz visoko-kakovostnih materialov, kot je visoko-kromovo jeklo, da se zagotovi visoka trdnost, trdota in odpornost proti obrabi, medtem ko je kletka običajno izdelana iz najlona, da se zmanjša uporni moment. Razvoj materialov za kletke je napredoval od medenine ali brona (prevladujočih materialov v začetku 20. stoletja) do žigosanih jeklenih kletk; v sedemdesetih letih je prišlo do materialne revolucije z uvedbo najlona 66, medtem ko rešitve 21.-stoletja uporabljajo z vlakni-ojačene kompozite, kot je PEEK (polieter eter keton).
Kar zadeva zasnovo, je bil vzpostavljen kvazi-statični model za-kotalne ležaje. Ob upoštevanju podpornega ležaja B7010C/P4-, uporabljenega v preskusni napravi za določen ne-standardni ležaj glavne gredi letalskega-motorja-za predmet študije, je bil model rešen z iteracijsko metodo Newton-Raphson za določitev učinkov obremenitve in hitrosti vrtenja na kontaktni kot, kontaktno napetost in kontaktno deformacijo. Poleg tega je bilo ugotovljeno razmerje med topografskimi parametri površine dirkalne steze in zmogljivostjo ležaja. Z merjenjem in primerjavo 3D površinske topografije notranjih-obročkov vodil domačih in mednarodnih ležajev istega modela je študija potrdila učinkovitost desetih parametrov-Sa, Sz, Ssk, Sku, Sxp, Vmp, Vvc, Sdp, Sdr in Spd-pri karakterizaciji delovanja ležaja.
